Energetska učinkovitost je pomemben dejavnik za zagotavljanje trajnostne rabe energetskih virov. Postavljena je v središče energetske strategije EU, katere cilj je povečati energetsko učinkovitost za 20 % do leta 2020 in za najmanj 32,5 % do leta 2030 glede na izhodiščno leto 2007. Na področju OVE je Slovenija z letom 2020 zavezana smernicam podnebno-energetskega svežnja EU iz 2019, katerega cilj je bilo skupno 20-odstotno povečanje deleža OVE v končni porabi energije, povečanje energetske učinkovitosti za 20 % ter zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 %. V okviru teh zavez za Slovenijo zavezujoč skupni delež OVE v končni porabi energije do leta 2020 znaša 25 %. Kot je iz zgoraj povedanega razvidno, je treba natančno spremljati programe na področju financiranja ukrepov URE in OVE, saj je od tega odvisno izpolnjevanje zavez, ki jih ima Slovenija v prostoru EU oziroma jih je sprejela kot obvezujoče cilje za ciljna leta. Vloga projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, sklopa D6.4, je namenjena analizi finančnih, ekonomskih, pravnih in organizacijskih vidikov podpornih shem za URE in OVE v srednjih in malih podjetjih (SMP) in splošno industriji ter storitvenemu sektorju, ki ima pomembne sektorske ciljne ukrepe, ki jih bo treba doseči v prihodnjih letih. S tem namenom smo se pri pregledu možnosti za financiranje projektov URE in OVE v Sloveniji osredotočili na vse vrste financiranja, ki so tu na voljo, in sicer za pravne osebe, pri čemer se industrija in komercialni sektor povezujeta na skupnem področju, ki je gospodarstvo. Raba energije v tem sektorju pomeni pomemben delež rabe energije in v načrtih za URE in OVE ima znaten delež pri doseganju slovenskih ciljev na področju URE in OVE. Pri pregledu in analizi podpornih shem v Sloveniji smo se osredotočili na dva glavna vira spodbud za financiranje ukrepov URE, in sicer zagotavljanje prihrankov zavezancev in spodbujevalne dejavnosti Eko sklada. Poleg teh virov smo v okvir pregleda spodbujevalnih shem na področju URE vključili dejavnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki financira z uporabo pretežno kohezijskih sredstev financira projekte, ki naj bi bili usmerjeni k povečevanju energetske učinkovitosti, večji izrabi OVE in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (TGP) ter SID banko s financiranjem okoljskih naložb, med katere sodijo tudi projekti URE in OVE. Eden vodilnih ukrepov spodbujanja proizvodnje električne energije iz OVE, ki je že od leta 2009 uveljavljen tudi v Sloveniji, so sheme državne pomoči oziroma podpore za električno energijo, proizvedeno iz OVE in tudi v SPTE, v obliki zagotovljenih cen oziroma obratovalnih podpor. V Sloveniji je podporna shema za proizvodnjo električne energije iz OVE že zelo dobro poznana ter uveljavljena in zadovoljuje potrebe po takšnem financiranju. V sklopu pregleda podpornih shem za URE in OVE smo se tako najbolj osredotočili na izvajanja spodbud za URE in OVE za gospodarstvo (industrija in storitveni sektor) v sklopu financiranja zavezancev za prihranke ter Eko sklada, saj ta vira prispevata večinski delež obveznosti na tem področju. Pregled podpornih shem za URE za gospodarstvo je zajel več meril, in sicer glede načina oblikovanja spodbud (pravna podlaga, razpis/poziv, financiranje, upravičenci, izbira …), načina prijave za spodbude (prijavni obrazci, merila za prijavo …), pogojev pridobivanja spodbud (omejitve, določanje prihrankov, poročanje …) ter analize samih ukrepov. Zaključki analiz dveh najpomembnejših oblik financiranja so strnjeni v nekaj točk, in sicer ločeno za spodbujanje URE in OVE, ki ga izkazujejo Eko sklad in zavezanci za prihranke. Nadaljujte z branjem ...