Evropski zeleni dogovor, ki pomeni načrt, kako bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, močno posega tudi na področje zelene preobrazbe stavb in razogljičenja grajenega okolja. Energijski učinkovitosti in prehodu s fosilnih goriv na obnovljive vire bodo v podporo pametni sistemi, večja avtomatizacija in pametno upravljanje ter interaktivnost z omrežji. Ob tem potrošniki prehajajo v aktivne odjemalce energije, pri čemer pa je še vedno ključnega pomena v stavbah zagotoviti zdravo, varno in kakovostno bivanje. Gradnja novih zdaj že brez emisijskih stavb je izziv in razvojna priložnost za zelene tehnologije in sisteme, za napredne oblikovalske rešitve; vendar je glavni potencial za razogljičenje prenova obstoječih stavb. Zato danes prenova stavb ni več le energetska, temveč upošteva širše vidike in mora vključevati tudi potresno ter požarno varnost in druge bistvene zahteve, odpornost na podnebne spremembe – vse za dobro gospodarjenje s stavbo, da bo ta v naslednjih letih lahko varna, zdrava in prijetna za uporabo. Prenova pa mora potekati tudi z mislijo na vplive naših posegov v celotnem življenjskem ciklu stavbe – na okolje, človekovo zdravje in počutje ter na gospodarnost naložbe. Pri celoviti prenovi stavb je ključno pravilno usmerjanje prenove od priprave projektne naloge in načrtovanja do kakovostne izvedbe prenove, spremljanja in optimizacije delovanja.To besedilo obravnava priložnosti za večjo prepoznavnost usvojenih veščin in pridobljenih kompetenc v neformalnem učenju, ki se izvaja v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE. Posebej so pri tem obravnavana mikrodokazila, ki na enotno zasnovan način prikažejo učne izide in imajo tako ustrezne nastavke tudi za vključevanje v register, poimenovan Slovensko ogrodje kvalifikacij. Nadaljujte z branjem ...