Fiskalna kapaciteta občin v Sloveniji je določena glede na delež davčnih in nedavčnih virov (od vseh davčnih in nedavčnih) virov, ki jih občina samostojno določi ali odloči v okviru vnaprej določenega razpona. Višji odhodki občin na občana so povezani negativno z velikostjo ter pozitivno z nadpovprečnim deležem starejših, nadpovprečno dolžino lokalnih cest in javnih poti ter nadpovprečno dolžino cest. Torej imajo manjše občine manj (vseh) dohodkov na prebivalca, občine z večjim deležem starih ter z večjim deležem cest pa več dohodkov; da večji del prihodkov občin predstavljajo davčni prihodki (71,4 % v letu 2016 in 69,6 % v letu 2018), od tega pa je najpomembnejši davek dohodnina, ki občinam zagotavlja skupaj približno 55 % vseh virov financiranja. Drugi najpomembnejši davek po prispevku k financiranju občin so davki na nepremičnine, katerih delež v celotnih finančnih virih občin se je od leta 2016 do leta 2018 skrčil z 11,3 % na 10,5 %. Čeprav obstaja pozitivna povezava med površino občine na občana in velikostjo prihodkov občine na občana, pa med površino občine na občana in velikostjo pobranih davkov iz nepremičninskih davkov ne ugotavljamo pozitivne povezave; da so občine različno uspešne pri ustvarjanju različnih vrst prihodkov. Študijo - Ciljno raziskovalni projekt (CRP), šifra V5-1941je izdelala Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . Nadaljujte z branjem ...