Najbolj razvite države po svetu imajo specifične politike za razvoj podeželja, z namenom izboljšanja razmer v svojih ruralnih območjih. Nova struktura regij bi lahko združevala značilnosti zvez občin in tradicionalnih regionalnih enot, da se spodbuja enakomeren regionalni razvoj in kohezija po vsej državi. Tako bi se preseglo nezadostno prostovoljno medobčinsko sodelovanje, ki ga kaže neuspešna ustanovitev pokrajin. Vzpostaviti bi bilo treba sistem, v katerem bi imela regija lastno pravno osebnost in avtonomijo ter bi lahko učinkovito upravljala s kohezijskimi sredstvi in regionalnimi nalogami. Oblikovanje novih regij bi se izvedlo z zakonodajnimi spremembami, ki bi zagotavljale delno decentralizacijo. Regije bi imele pristojnosti in sredstva za izvajanje javnih nalog na regionalni ravni, pri čemer bi njihove pristojnosti in odgovornosti temeljile na jasno določenih zakonodajnih okvirih. Takšne spremembe bi lahko Sloveniji omogočile boljše upravljanje kohezijskih sredstev in izboljšanje regionalnega razvoja. Pri prenosu nalog države na regije bi morali upoštevati principe subsidiarnosti, kapacitete, pomembnosti za lokalno skupnost, finančne vire, učinkovitost in odgovornost. Pred prenosom nalog bi bilo treba oceniti sposobnost regij za njihovo izvajanje, zagotoviti ustrezno usposabljanje in izobraževanje za uradnike, ter vzpostaviti sisteme za nadzor in preglednost. Prenos bi moral biti prilagodljiv in prilagojen specifičnim potrebam in okoliščinam regij. Potencialne nove naloge regij bi lahko vključevale upravljanje regijskih razvojnih politik, izvajanje zemljiške politike, razvoj gospodarstva in turizma, kmetijske politike, ravnanje z odpadki, varstvo okolja, prometno načrtovanje, energetsko politiko, stanovanjsko politiko, izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialne storitve in kulturo. Za uresničitev teh nalog bi bilo treba zagotoviti, da regije prevzamejo del pristojnosti in nalog države, vključno z upravnimi nalogami in inšpekcijami na različnih področjih. Regije bi lahko tudi izvajale naloge, ki so trenutno v pristojnosti upravnih enot, če bi se to izkazalo za učinkovito in smiselno. Pomembno je, da se za vsako nalogo določijo jasni cilji, obseg, časovni in finančni okvir ter drugi pogoji za izvajanje. Zakonodaja bi morala opredeliti tudi prehodno obdobje in postopke za prenos nalog, vključno s prevzemom javnih uslužbencev v regijske uprave, zagotavljanje prostorov za delo regij in financiranje začetnega obdobja. Ciljno raziskovalni projekt (CRP), številka V5-2384, trajanje 1. 10. 2023—30. 9. 2024 izdelala Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo Nadaljujte z branjem ...