Namen in cilji raziskave: Travinje v Sloveniji pokriva kar 58,4 % kmetijskih zemljišč v uporabi (SURS, 2015), zato ga velja kar najbolje izkoristiti. Kakovostno pridelana in pospravljena krma je namreč ključnega pomena za pokrivanje beljakovinskih in energijskih potreb rejnih živali (krave molznice, pitanci) in tudi osnova za kakovostne kmetijske pridelke (mleko in meso).Praviloma so hranilne snovi iz kakovostne voluminozni krmi tudi cenejše kot v dokupljeni močni krmi. Še v začetku 20. stoletja je zimski obrok za prežvekovalce vseboval zgolj seno. Konec 20. stoletja, s prihodom balirk in ovijalk za valjaste bale, se je ta trend vedno bolj nagibal v prid siliranja travinja. Danes je sušenje krme v Sloveniji na 25 % kmetij prevladujoč način konzerviranja, na 36 % kmetij sta sušenje in siliranje krme enakovredno zastopana postopka, krmo izključno sušijo pa le še na 6 % kmetij (Verbič, 2014). Sušenje krme na tleh je tako, poleg siliranja, še zmeraj prevladujoča oblika konzerviranja voluminozne krme v Sloveniji. Seno in silaža pa se v obroku za krave velikokrat dopolnjujeta. Vrsta raziskave: Ciljni raziskovalni programi (CRP) | Vodilni partner: Kmetijski inštitut Slovenije | Trajanje: 2016–2019 | Vir sofinanciranja: drugi viri | Status: Zaključen Nadaljujte z branjem ...