Namen in cilji raziskave: Slovensko školjkarstvo je izjemno majhen sektor v katerem prevladuje gojenje klapavic, občutljiva oskrbna veriga temelji na školjkarjih od školjčišča do prodaje. Gojenje klapavic je od vzpostavitve v 70-tih letih do leta 2019 naraščalo, nakar je izrazito upadlo. V zgodnjem obdobju so bili omejujoči dejavniki razpoložljiv prostor za školjčišča in občasna cvetenja toksičnih alg, v zadnjih letih pa je na upad gojitve vplivalo plenjenje orad in ploskih črvov v školjčiščih in stres zaradi visokih temperatur morja. V zadnjem desetletju so školjkarji začeli z gojitvijo ladink in ostrig, ki so zahtevnejše za gojitev, a bolj donosne. Školjkarji so strokovna znanja pridobivali sami, šibkost sektorja je pomanjkanje inovacij in formalnih znanj, slab prenos znanja in majhna diverzifikacija dejavnosti. Veliko povpraševanje po školjkah, kratka oskrbna veriga, zaupanje potrošnikov in odjemalcev daje panogi odpornost na nihanja na trgu. Školjkarji si želijo premestitve školjčišč v območje z globljo vodo, kjer so temperature morske vode ugodnejše in je prisotnih manj plenilcev. Vrsta raziskave: Ciljni raziskovalni programi (CRP) | Vodilni partner: Nacionalni inštitut za biologijo | Trajanje: 2022–2024 | Vir sofinanciranja: drugi viri | Status: Zaključen Nadaljujte z branjem ...