Namen in cilji raziskave: Kmetijska pridelava na prostem je odvisna od vremena in vpliva klimatskih sprememb. Kmetijska tla (njive, travinje) so marsikje v Sloveniji neprimerno oskrbovana in obdelana zaradi uporabe težke mehanizacije in ozkega kolobarja ter slabe strukture. Kmetijske rastline, ki rastejo na tleh s slabo kondicijo, so manj odporne in bolj podvržene vplivu podnebnih sprememb (vročinski stres, bolezni, odpornost …). Kmetijska tla s prevladujočo proizvodno funkcijo ob pravilni oskrbi omogočajo blaženje podnebnih sprememb preko vezave ogljika v organsko snov v tla, kar je ena od pomembnih postavk nove evropske podnebno raziskovalne politike. V Sloveniji travinje predstavlja približno 60 % kmetijskih površin, oziroma zelo približno 15 % ozemlja Slovenije. Na splošno je znano, da travinje predstavlja velik potencial za vezavo C v tleh, kar pomeni velik potencial za zmanjševanje vsebnosti toplogrednega CO2 v atmosferi. Proces vezave ogljika je odvisen od pedoklimatskih dejavnikov, veliko pa lahko prispevamo z ustreznim gospodarjenjem s tlemi (obremenitve pašnikov, kolobar, gnojenje itd.). Vrsta raziskave: Ciljni raziskovalni programi (CRP) | Vodilni partner: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru | Trajanje: 2018–2021 | Vir sofinanciranja: drugi viri | Status: Zaključen Nadaljujte z branjem ...