Namen raziskave je analitično predstaviti rejniško ureditev, kot jo doživljajo otroci, ki odraščajo v rejništvu ter njihovi rejniki oz. rejnice. V skladu z željami naročnika raziskave (MDDSZ) smo bili pri tem pozorni na prepoznavanje prednosti in slabosti omenjenega področja, kot se kažejo v praksi. O subjektivni percepciji otrok in rejnic glede življenja v nadomestni družini pri nas ni veliko znanega. Med bolj aktualnimi viri velja omeniti predvsem Analizo na področju rejništva (Skupnost CSD20221). Poglavitno sporočilo omenjene študije je, da si rejnice in rejniki želijo bolj tesnega sodelovanja s CSD (v smislu, da bi jim bila strokovna delavka na CSD na razpolago, ko jopotrebujejo, da bi bili z njo lahko bolj pogosto v stikih (tako kot to velja za strokovne delavke, pristojne za otroke), da bi se izboljšala komunikacija (o različnih stvareh, kot npr. o izobraževanjih, o zakonodajnih novostih ipd., da bi komunikacija in stiki potekali bolj osebno, npr. po telefonu, zobiski na domu), brezplačne pravne pomoči in supervizije. Poleg tega bi bilo, po njihovem mnenju, treba v večji meri zasledovati korist otroka (npr. možnost vključitve otroka v prednostno terapevtsko obravnavo). Na podobne težave so opozorili tudi v Rejniškem društvu Slovenije, ko se je sprejemala nova zakonodaja na tem področju (Rejniško društvo Slovenije 20242). Med njihovimi ključnimi poudarki so pozivi k: a) izboljšanju pogojev za delo rejnic in rejnikov (tako z vidika finančne podpore, izboljšanja statusa rejnikov kot tudi z vidika okrepljene vloge CSD), b) izboljšanju pogojev za življenje otrok v rejništvu, ki so v skladu z njihovimi potrebami (želijo si okrepiti soodločanje in glas otrok v zadevah, ki so pomembne zanje, izboljšati možnosti prehodov iz rejništva v samostojno življenje, izboljšati dostop do psihoterapevtske pomoči in okrepiti vlogoCSD), c) večji strokovni pozornosti pri delu z matično družino. Poleg tega so zapisali tudi, daprimanjkuje raziskav s področja rejništva. Nadaljujte z branjem ...