Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije (MOPE) je v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE 17 IPC/SI/000007) izvedlo obsežno raziskavo z namenom pridobiti dodatne podatke o nastajanju odpadne hrane in ravnanju z njo v gospodinjstvih, v kateri sta bili uporabljeni dve metodi merjenja odpadne hrane: metoda sortirne analize bioloških odpadkov in metoda vodenja kuhinjskega dnevnika odpadne hrane. Na pobudo petih lokalnih akcijskih skupin (v nadaljnjem besedilu: LAS) je MOPE v marcu in aprilu 2023 izvedel dodatno raziskavo z metodo vodenja kuhinjskega dnevnika. LAS so prek osnovnih šol v svojem lokalnem okolju spodbujale osnovnošolce, da so v svojih gospodinjstvih teden dni vodili kuhinjski dnevnik odpadne hrane. V končno analizo so bili vključeni podatki 70 gospodinjstev, ki so v opazovanem obdobju povzročila v povprečju 1,967 kg odpadne hrane (užitni in neužitni del) na teden ali, preračunano na posameznega člana gospodinjstva, 0,459 kg na teden. Užitni del odpadne hrane je obsegal 40,8 %, neužitni del pa 59,2 % vse nastale odpadne hrane. Največ užitnega dela odpadne hrane je v gospodinjstvih nastalo zaradi pretečenega roka uporabe. Tretjina (33,5 %) vse nastale odpadne hrane (užitni in neužitni del) je bila zelenjava (ZEL) in manj kot petina (15,5 %) sadje (SADJE). Skupina živil kruh in pekovski izdelki (KRUH) je obsegala 6,6 %, skupina živil testenine, riž in žita (TEST) 5,7 %, skupina živil meso in mesni izdelki (MESO) pa 4,5 % vse nastale odpadne hrane. Skoraj petina (19,1 %) nastale odpadne hrane so bila druga neopredeljena živila (DRUGO). Gospodinjstva so 46,1 % vse nastale odpadne hrane (užitni in neužitni del) oddala v zabojnik za biološke odpadke (BIO), 26,7 % so je odvrgla v hišni kompostnik (KOMPOST), 17,6 % so je porabila kot krmo za živali (KRMA), 6,0 % so je oddala v zabojnik za mešane komunalne odpadke (MEŠANO) in 2,6 % so je zlila oziroma odvrgla v kanalizacijski odtok (ODTOK). Drugo ravnanje (DRUGO), to so na primer zbiralnice odpadnega olja, je obsegalo 1,0 % celotnega ravnanja z nastalo odpadno hrano v anketiranih gospodinjstvih. Metodo vodenja kuhinjskega dnevnika so anketirana gospodinjstva ocenila kot zelo preprosto in kar hitro. Podatki ter pridobljene izkušnje bodo služili kot dodatni podatkovni vir za nadgradnjo metodologije za merjenje odpadne hrane na državni ravni. Raziskava, izvedena na pobudo izbranih LAS, pa je pomembna tudi z vidika ozaveščanja o problematiki odpadne hrane. Nadaljujte z branjem ...