Za izpolnitev zahtevnih energetskih, podnebnih in okoljskih ciljev mora Slovenija v njihovo doseganje aktivno vključiti občine in regije, ki imajo s svojim lokalnim znanjem ter vplivom na oblikovanje politik ključno vlogo pri zelenem prehodu. Lokalni energetski koncepti (LEK) so ključno, a premalo izkoriščeno orodje za načrtovanje energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije. Potrebna je prenova metodologije LEK, ki naj se nadgrajuje v skladu z novo evropsko direktivo o energetski učinkovitosti in na podlagi analize stanja na področju LEK. Energetski zakon (EZ-2) določa, da je lokalni energetski koncept ključna strokovna podlaga za usmerjanje energetskega razvoja lokalnih skupnosti. LEK vključuje cilje in ukrepe za učinkovito rabo energije, prehod na obnovljive vire, za izboljšanje kakovosti zraka in zmanjševanje energetske revščine ter mora biti usklajen z državnimi (energetskimi) strategijami. Omogočati mora strokovno podprto načrtovanje, ki upošteva različne sektorje, kot so energetika, promet, okolje in prostor, ter vključuje sedemletni načrt za energetski napredek lokalne skupnosti. Predlagana nadgradnja metodologije LEK se osredotoča na prilagoditev spreminjajočim se razmeram in izkoriščanje lokalnih zmožnosti in potencialov, združuje dosedanje izkušnje in nova znanja ter izboljšuje izvajanje obstoječih ureditev za doseganje ciljev OVE in URE. Nadgradnja vključuje premislek glede potreb in možnosti za pripravo »vitkejših« LEK, poenotenja obveznih vsebin ter enotni okvir s cilji in kazalniki, za katere je razdelan tudi podrobni predlog. Poleg tega dokument predlaga izboljšanje kakovosti in celovitosti analiz, zlasti možnosti glede OVE in URE ter prepoznavanje t. i. »območij priložnosti«. Opisana so izhodišča za prenovo smernic s področja energetike za usmerjanje priprave in vrednotenje OPN ter za uvedbo scenarijskih analiz, zlasti za lokalne načrte ogrevanja in hlajenja. Predlogi prav tako zajemajo izboljšanje akcijskih načrtov in njihove izvedljivosti, ki vključuje ovrednotenje učinkov v lokalni skupnosti in prispevek k nacionalnim ciljem, predlog za boljše vključevanje deležnikov in javnosti v energetsko načrtovanje ter izboljšanje sistema za spremljanje in poročanje o napredku LEK. V prilogi so rezultati analize, ki ocenjuje skladnost LEK z zahtevami pravilnika in njihovo kakovost. Poročilo vsebuje pregled stanja letnega poročanja o izvajanju LEK. Rezultati omogočajo objektivno presojo kakovosti LEK in so bili ključni pri oblikovanju smernic za izboljšanje zasnove LEK. Nadaljujte z branjem ...