Pojav epidemije pogosto spremljajo najrazličnejši ukrepi, tako ekonomski, socialni, kot tudi samozaščitni. V primeru širitve bolezni COVID–19 je v Sloveniji (samo)zaščitne ukrepe za zajezitev širitve okužb formalno sprejela Vlada Republike Slovenije, njihovo spoštovanje pa je zagotavljala z represivnimi in omejevalnimi ukrepi različnih pristojnih organov. Poleg formalnega nadzora so bile prisotne tudi druge oblike nadzorstva, kar se je kazalo v objavah množičnih in družbenih medijev. Tako je v času COVID–19 mogoče zaznati prepletanje formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva. V raziskavi, ki je temeljila na teoriji generalne prevencije in varnostnomotivacijske teorije se je ugotavljalo kateri zunanji in notranji dejavniki so povezani s samozaščitnim vedenjem ljudi v tovrstnih okoliščinah. Anketa je bila izvedena na priložnostnem vzorcu, pri čemer je bilo vabilo k sodelovanju v anketi objavljeno v nekaj zaprtih in javnih slovenskih skupinah na socialnem omrežju Facebook, kar pomeni, da so na anketo odgovarjale osebe, ki so bodisi člani skupine, bodisi jo spremljajo, ali so jo obiskali naključno. Anketni vprašalnik je bil izvorno razvit v angleščini. Na voljo je slovenski prevod anketnega vprašalnika. Podatkovna datoteka je dostopna v slovenskem in angleškem jeziku. Nadaljujte z branjem ...