Namen projekta DIOSCURI je preučevanje dinamike kulturne izmenjave na področju ekonomije med vzhodno in zahodno Evropo. Med glavne raziskovalne cilje sodi identifikacija glavnih tipov kulturnih stikov med evropskim "Vzhodom" in "Zahodom" v obdobju po širitvi, ugotavljanje glavnih ovir v medkulturni komunikaciji ter strategije za premagovanje teh ovir in opis področij, na katerih države nove članice EU lahko prispevajo k poživitvi ekonomske kulture EU. V okviru projekta DIOSCURI so bila obravnavana tri področja: ekonomska kultura (Field 1), organizacijska klima (Field 2) ter prenos znanja in kompetenc (Field 3). Glavno raziskovalno vprašanje je "V kolikšni meri so novi hibridni kulturni vzorci, ki so nastali v Vzhodni Evropi združljivi oz. nezdružljivi s prevladujočimi Zahodnimi kulturnimi vzorci?" Raziskava je potekala v devetih evropskih državah: Bolgarija, Hrvaška, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija in Črna gora, in Slovenija. Pričujoča zbirka zajema samo gradiva zbrana v Sloveniji, za ostale države glej http://www.dioscuriproject.net/. V slovenski raziskavi sta bili uporabljeni dve raziskovalni metodi - osebni intervju (RM1) in analiza vsebine - ta je bila narejena posebej za EU (RM2_F1) in za multinacionalke (RM2_F2). Analiza vsebine "EU" (RM2_F1): Tema analize je prezentacija slovenskih pristopnih pogajanj z EU in njihovega razpleta v letih 1998 do 2004. Podatki vključujejo obseg pokrivanja te tematike, slovenske in evropske akterje pristopnih pogajanj, njihovo držo in odnose med njimi, vsebinska področja, predstavljene težave, strahove, optimizem, pa tudi politično uporabo pogajanj s strani slovenskih političnih strank. Rezultati analize kažejo na raznolikost akterjev na slovenski strani in na Evropsko komisijo kot praktično edinega relevantnega akterja evropske strani, na postopno upadanje napetosti v pogajanjih in na relativno nizko stopnjo uporabe pogajanj v strankarsko-političnih soočenjih, kar je bila domnevno predvsem posledica visoke stopnje političnega konsenza o vključevanju v EU. Analiza vsebine "multinacionalke" (RM2_F2): Namen analize vsebine je bil ugotavljati odnos do tujih korporacij, ki vršijo ali nameravajo vršiti neposredne tuje investicije v Sloveniji, kakor se ta odnos izraža prek medijskih vsebin. Pri tem je bilo testirano, ali obstaja tipičen medijski odnos do tujega kapitala in neposrednih tujih vlaganj ali pa je ta odnos odvisen od konteksta, predvsem od odnosa med relevantnimi slovenskim akterji in nosilcem neposredne tuje investicije. Analiza je omejena na štiri izbrane slovenske medije in zastavljena kot študija dveh primerov, tj. medijske obravnave korporacije Renault in medijske obravnave podjetja Interbrew, v obeh primerih predvsem v odnosu do slovenskega okolja, ki se v prvem primeru kaže predvsem prek lastništva podjetja Revoz in v drugem pa se je izrazil predvsem prek poskusa prevzema Pivovarne Union. V analizi je obravnavan odnos med tujo korporacijo in slovenskimi deležniki (slovenska podjetja, lokalna skupnost, država, zaposleni, slovenska nacija-nacionalni interes, potrošniki, nevladne organizacije/civilna družba, naravno okolje); poudarki, s katerimi se sama korporacija poskuša prezentirati v slovenski javnosti; vrednotne sodbe, ki jih avtorji medijskih prispevkov izrekajo o tuji korporaciji; in politično-strankarska dimenzija. Nakazano je, da je način prezentacije korporacije med drugim povezan z dolžino njene prisotnosti v Sloveniji, odnosa korporacije do deležnikov in prepričanja o odvisnosti določenega okolja od prisotnosti tuje korporacije. Kot ključni dejavnik pa je izpostavljena prisotnost ali odsotnost konflikta tuje korporacije z relevantnimi slovenskimi akterji. Nadaljujte z branjem ...