Ta izvedba Evrobarometra se razlikuje od standardnih Evrobarometrovih kazalcev in respondente sprašuje o naslednjih pomembnih temah: (1) Politike in sprejemanje odločitev v Evropski uniji, (2) korupcija, (3) civilno pravosodje, (4) e-komunikacije, (5) kmetijstvo, (6) varovanje okolja. Respondenti so v okviru evropskih politik in odločanj odgovarjali na vprašanja o tem, ali bi morali sprejemati več odločitev na ravni EU glede sledečih tem: azilna in migracijska politika, izmenjava policijskih in pravnih podatkov med državami članicami, boj proti organiziranemu kriminalu in trgovini z ljudmi, boj proti zlorabi mamil, nadzor nad zunanjimi mejami EU, boj proti terorizmu ter spodbujanje in varstvo temeljnih pravic, vključno s pravicami otrok. Respondenti so odgovarjali na to, katere tri teme bi morale imeti prednost za/pri EU, za katere teme menijo, da so z njimi dobro seznanjeni in s katerimi bi se želeli seznaniti bolje. Pri tretjem tematskem sklopu so bili vprašani o tem, koliko se strinjajo ali ne strinjajo s trditvijo, da je korupcija v njihovi državi velik problem ter koliko se strinjajo ali ne strinjajo s trditvijo, da je korupcija glavni problem v lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih institucijah. Prav tako so odgovarjali na vprašanja o podkupnini in sicer, koliko menijo, da je razširjena med institucijami/posamezniki. Odgovarjali so še na vprašanja o tem, koliko se strinjajo ali pa ne strinjajo s trditvijo, da v Sloveniji večino korupcije povzroča organizirani kriminal ter koga vidijo kot odgovornega za takšno stanje. Tretji sklop je spraševal, če so anketirani že bili kdaj vključeni v civilni sodni postopek v državi članici EU, ki ni Slovenija ter kakšno je njihovo mnenje o civilnem pravosodju v EU (razen Slovenije). Odgovarjali so, če menijo, da bi morali sprejeti dodatne ukrepe, ki bi državljanom pomagali pri dostopu do civilnega pravosodja v drugi državi članici EU, ki ni država stalnega prebivališča. Prav tako je raziskava poizvedovala, ali menijo naj bodo civilni in gospodarski sodni postopki v EU med seboj usklajeni, ali naj obsodbe v eni državi članici polnovredno veljajo v drugi državi članici, katere so po njihovem mnenju težave pri sprožitvi postopka v drugih državah članicah, ali se je EU dolžna vmešavati v spoštovanje civilnopravnih odločitev sodišča v postopkih med državama članicama in ali vidijo prednost v dostopu do civilnopravnih postopkov v drugi državi članici preko interneta. V četrtem tematskem sklopu, e-komunikacije, so odgovarjali v zvezi z zmožnostmi imeti televizijo, fiksni telefon, mobilni telefon in internet. Povedali so, zakaj določene storitve imajo ali ne, odgovarjali pa so še v zvezi z dostopom do le-teh. Vprašanja so se navezovala še na uporabo javnih telefonov in o njihovem poznavanju telefonskih številk za nujne primere. Odgovarjali so še o zadovoljstvu s temi storitvami in ocenjevali učinkovitost ponudnikov na podlagi lastnosti, kot so cena, tarife in fleksibilnost pri spremembi računa. V petem delu vprašalnika so respondenti odgovarjali na vprašanja v zvezi s kmetijstvom v EU, o poznavanju skupnih kmetijskih politik (Common Agricultural Policy – CAP), če želijo o tem biti še bolj informirani in iz katerih virov bi sami pridobili informacije, če bi jih potrebovali. Odgovarjali so o tem, katere bi morale biti prioritete EU na področju skupnih kmetijskih politik, kako CAP/SKP izpolnjuje svojo vlogo in kakšne bi morale biti glavne obveznosti kmetov. V nadaljevanju so odgovarjali na vprašanja v zvezi z zmanjševanjem subvencij za kmete v EU, o tem, kaj je njihovo mnenje glede tržnih omejitev ter če menijo, da je trenutni proračun za kmetijstvo zadosten. Zadnja del se je osredotočal na temo varovanja okolja, vprašanja pa so vključevala naslednje: kako pomembno je varovanje okolja, kaj so glavne okoljske težave, ki jih skrbijo, kako informirani se čutijo glede okolja, o katerih problemih bi želeli biti bolj informirani, kaj je njihov glavni vir informacij in komu glede le-teh najbolj zaupajo. Ocenjevali so še napredek glede varstva okolja, primerjali ekonomsko tekmovalnost v zvezi z zaščito okolja, povedali, kako sami skrbijo za okolje, kaj bi morale biti prioritete državljanov v vsakdanjem življenju in kako bi morali v zvezi z okoljem odločati vlada in organi oblasti. Vprašanja v nadaljevanju so zajemala mnenje o tem, kakšen bi bil najbolj učinkovit način za spopad z okoljskimi težavami. Demografski sklop je vključeval vprašanja o starosti respondenta, spolu, nacionalnosti, rojstnem kraju (respondentovem in respondentovih staršev), o zakonskem stanu, o politični samoopredelitvi levo-desno, poklicu, starosti ob zaključku izobraževanja, sestavi gospodinjstva, lastništvu trajnih dobrin, uporabi interneta, tipu in velikosti naselja, regiji prebivanja in jeziku anketiranja. Nadaljujte z branjem ...