Ta izvedba Evrobarometra pri anketirancih poizveduje o standardnih kazalcih Evrobarometra, kot na primer kako zadovoljni so s svojim sedanjim življenjem, ali so poskušali prepričati ljudi, ki so jim blizu da delijo poglede na teme o katerih imajo trdno mnenje, ali so razpravljali o politiki, o tem, kakšne cilje bi morala imeti njihova država za naslednjih 10 do 15 let in kako gledajo na potrebo po družbenih spremembah. Dodatna vprašanja so se nanašala na poznavanje in mnenje respondentov o globalizaciji ter Evropski uniji (EU), denimo na poznavanje struktur EU, katere vire uporabljajo pri informiranju o EU, če menijo, da ima njihova država kakšne koristi od članstva v EU (oziroma bi imela koristi, če bi postala članica) ter na obseg njihovega interesa do zadev, povezanih z Evropsko unijo. V nadaljevanju so se vprašanja navezovala na mnenje o javni upravi v njihovi državi, o transparentnosti vladnih in evropskih institucij ter kakšen pomen so pripisovali transparentnosti. Vprašani so bili, za katero državo bi si najbolj želeli, da se priključi EU – Turčija, Hrvaška in Makedonija. V naslednjem tematskem sklopu je poudarek bil na nacionalni in evropski identiteti. Respondenti so odgovarjali na vprašanja o tem, koliko se čutijo prebivalce EU, svoje države, regije in do katere mere se čutijo državljane sveta ter o zadovoljstvu z lastno identiteto in o pripisovanju pomena skupni evropski identiteti. V drugem delu se je raziskava osredotočila na zanimanje intervjuvancev za evropske volitve, ali volijo, razloge za njihovo odločitev in na katere točke bi se volilne kampanje po njihovem mnenju morale osredotočiti. Dodatno so bili vprašani še o strankah, ki so jih volili na volitvah v Evropski parlament (EP) junija 2004, maja 2007, novembra 2007 in na zadnjih državnozborskih volitvah v svoji državi. Tretji del se je osredotočil na evropske vrednote in vrednostni sistem, intervjuvanci so izkazali svoje osebne vrednote, se opredelili do tega, ali evropske države povezujejo skupne vrednote in kako so si te blizu. Prav tako so izbrali zanje najpomembnejše vrednote, ki jih povezujejo z osebnim zadovoljstvom. V zadnjem sklopu vprašanj se je raziskava osredotočala na klimatske spremembe, kjer so intervjuvanci podali svoje poznavanje in poglede na klimatske spremembe, ali menijo, da je to resen problem, ali se za boj proti klimatskim spremembam ukrepi izvajajo v zadostni meri in njihovo mnenje o osebnem sodelovanju v boju proti klimatskim spremembam. Prav tako so odgovarjali na to, v kakšni meri so se sami udejstvovali v boju proti klimatskim spremembam in ocenili ukrepe, ki jih je EU predlagala za omejitev učinkov klimatskih sprememb. Demografski sklop je vključeval vprašanja o starosti respondenta, spolu, nacionalnosti, rojstnem kraju (respondentovem in respondentovih staršev), o zakonskem stanu, o politični samoopredelitvi levo-desno, poklicu, starosti ob zaključku izobraževanja, sestavi gospodinjstva, lastništvu stacionarnega ali mobilnega telefona ter drugih trajnih dobrin, tipu in velikosti naselja, regiji in jeziku anketiranja. Nadaljujte z branjem ...