Namen raziskave je analiza socialne strukture jugoslovanske družbe. Vprašalnik vsebuje vprašanja o dejstvih in dejanskem socialnem položaju respondenta ter stališčih in ideoloških orientacijah. Zabeležena je izobrazba, dejavnosti, vrsta dela, veroizpoved, članstvo v ZK, politična funkcija, narodnost, sodelovanje v NOB, delo v tujini. Nekateri od teh podatkov so zbrani za anketiranca samega, njegovega partnerja, najstarejšega otroka, starše in starega očeta po očetovi strani in najboljšega prijatelja. Vsebovane so trditve, ki oblikujejo lestvico tradicionalizma in stališč o vlogi in pomenu naroda. Sledijo vprašanja o šolanju: končana šola, način šolanja, ali trenutno obiskuje kakšno šolo, zaposlitveni status. Za aktivne šolarje so tudi vprašanja o razlogih šolanja, kdo jim šolanje finančno omogoča, kje med šolanjem stanujejo, kaj nameravajo po končanem šolanju in ali menijo, da bodo po končanem šolanju dobili zaposlitev, ocena možnosti zaposlitve ustrezne svoji izobrazbi. Ostali odgovarjajo na vprašanja o dodatnem izobraževanju, bi si želeli nadaljevati šolanje, kakšno izobrazbo imajo in na kakšen način so jo dosegli. Glede na zaposlitveni status se nadaljna vprašanja delijo po segmentih anketirancev. Upokojenci odgovarjajo na vprašanja o zaposlitvi pred upokojitvijo; nezaposleni in gospodinje na vprašanja o tem, ali so kdaj (že) bili zaposleni in ali to še nameravajo; zaposleni odgovarjajo na vprašanja o svojem sedanjem in prvem delu in delovnem mestu, mobilnosti na delovnem mestu, napornosti dela, kontroli dela, zaslužku, odnosih na delovnem mestu, izrazih neposlušnosti, odločanju, aktivnosti v samoupravnem sistemu; kmetje odgovarjajo na vprašanja o količini in lastništvu obdelovalne zemlje, problemih kmetijstva, načrtih za prihodnost in zaposlenosti poleg kmetovanja. Sledijo vprašanja na nivoju gospodinjstva: o številu in delovnem položaju članov, ekonomskem položaju gospodinjstva, lastništvu materialnih dobrin in nepremičnin. Del vprašanj zajema mnenja o zaslužku in kriterijih za določanje, kako višina dohodka in družbena moč vplivata na pripadnost družbenemu razredu, kateremu razredu pripada respondent, kako se v družbi kaže neenakost med pripadniki posameznih razredov, ocene možnosti za doseganje komunistične družbe, položaja in možnosti delavskega razreda. Sledijo vprašanja o odnosu do dela nasploh, kaj pomeni uspeh, anketirani vrednoti samostojnost pri delu, zanesljivost zaposlitve, primernost dela glede na izobrazbo proti plačilu za opravljeno delo. Vprašanja o stanovanju in lokalnem okolju vključujejo podatke kot je velikost in kvaliteto stanovanja, lastništvo, način pridobitve stanovanja oziroma sredstev zanj, opremljenost z gospodinjskimi in drugimi napravami, bližina trgovine šole in drugih ustanov, urejenost okolja ter vprašanja o poznavanju delovanja in dejanski aktivnosti v krajevni skupnosti. Dodatno so zabeleženi čas bivanja v kraju, kraj priselitve in razlogi, velikost kraja in tip naselja v katerem stanuje in načini preživljanja prostega časa: obisk prireditev, stiki z ljudmi, ukvarjanje s hobiji in preživljanje zadnjega dopusta. Merjenju socialne distance je namenjeno vprašanje, ali bi se bil pripravljen poročiti z ljudmi glede na njihov poklic, narodnost, vernost. Posebej respondenti ocenjujejo ugled nekaterih poklicev. Tik pred koncem najdemo še vprašanja o vključenosti respondenta v lokalno politično življenje, članstvo v ZK, mnenja o vlogi in pomenu ZK, oceno delovanja ZK. Respondenti še ocenijo težo gospodarske krize, katere skupine ljudi kriza najbolj prizadene in katere skupine so odgovorne zanjo, in katere bi morale prispevati k reševanju. Sledijo še mnenja o vlogi države in samoupravljanju. Vprašalnik se zaključi z vprašanji o navadah: branje knjig in časopisov, poslušanje radia in gledanju televizije ter vernosti. Poleg ostalih podatkov so zabeleženi spol, starost, velikost in tip naselja, dohodek, velikost gospodinjstva, regija. Nadaljujte z branjem ...