Namen raziskave je preveriti razumevanje in vrednotenje dogajanj, ki se potencialno pojavljajo kot zastavki državne (državotvorne) in nacionalne identitete ter izpostaviti determinante tega vrednotenja, zlasti povezanost med percepcijo sedanjosti in ocenjevanjem tiste preteklosti, ki je izven dometa empirične izkušnje ter je posredovana preko šolskega pouka in družinske socializacije. Raziskovalci so želeli preveriti in oceniti tudi kolikšna je moč in vpliv šolske socializacije. Kot tretje pa so želeli preveriti, koliko je anticipacija in vrednotenje prihodnosti v novih političnih, kulturnih in ekonomskih povezavah povezana s percepcijo sedanjosti ter ocenjevanjem in razumevanjem preteklosti. V kontekstu tega sklopa je bilo preverjeno, kolikšen je mobilnostni potencial generacije, ki vstopa v novo kompetitivno in konkurenčno okolje združene Evrope. Da bi omogočili čim boljšo primerjavo, je bil večji del vprašalnika sestavljen tako, da omogoča medgeneracijsko primerjavo ter tudi mednarodno primerjavo. Pri preverjanju odnosa do preteklosti je vprašalnik grajen na osnovi vprašalnikov odnosa do preteklosti v raziskavah SJM (SJM 95/3, SJM98/2 in SJM 03/1). Pri vprašanju vrednot, javnih vprašanj, političnih orientacij so se raziskovalci upirali na Inglehartovovo mednarodno študijo World Values Survey (WVS 95), ki je bila v Sloveniji aplicirana pod oznako SJM 95/2, ter Europen Values Study, ki je bila pri nas aplicirana kot SJM99/1, kar omogoča mednarodno in slovensko medgeneracijsko primerjavo. Pri preverjanju odnosa do EU so gradili na vprašalnikih SJM, odnos do prihodnosti ter zaznavo integracijskih učinkov pa neposredno na raziskavi Mladina 2000. Nadaljujte z branjem ...