Raziskovanje odnosa slovenske mladine do vojaškega poklica izhaja iz potrebe Slovenske vojske, da se seznani s pripravljenostjo za opravljanje vojaškega poklica/profesije tistega dela mlade populacije, iz katerega izhajajo potencialni kandidati za poklicne vojake in visokošolsko izobraževanje bodočih vojaških profesionalcev. Izhodišče iz katerega smo raziskovalci izhajali, je bilo predvse dejstvo, da je v Sloveniji po osamosvojitvi prišlo do procesov, značilnih za vse novo nastale države, ki so v obdobju osamosvajanja posedovale določeno oboroženo silo in ki so jo tudi uporabile v oboroženih spopadih. Slovenija je tudi po osamosvojitvi ohranila obvezniško popolnjevanje oboroženih sil z vojaki, vendar so potrebe po dovolj izobraženih in usposobljenih kadrih daleč presegale ponudbe na trgu delovne sile. Potrebe po visokostrokovno usposobljenem vojaškem poklicnem kadru v Slovenski vojski se povečujejo v kontekstu procesa približevanja Slovenije evroatlantskim varnostnim integracijam, ki pa ga spremljata visoka intenzivna in večplastna funkcionalna, strukturalna in organizacijska transformacija Slovenske vojske. Vendar je dosedanje spremljanje motiviranosti mladih za vojaške poklice pokazalo, da v zavesti slovenske mladine vojaški poklic še vedno ne predstavlja konkurenčne in zares privlačne poti za uresničitev poklicnih aspiracij in doseganje družbene uveljavitve. Praktični namen raziskave pa je proučiti subjektivne in objektivne dejavnike, ki mlade vzpodbujajo za odločanje za vojaški poklic ali pa jih zavirajo pri morebitni tovrstni odločitvi, ter pridobiti konkretne podatke o motiviranosti mladih v Sloveniji za vojaške poklice. Raziskava torej predstavlja analizo želja mladih po vojaškem poklicu, odnosa mladih do varnosti, domovine, do svetovnega miru in do groženj v sodobnem svetu. Nadaljujte z branjem ...