S polnopravnim članstvom Slovenije v EU in postopnim odpravljanjem zakonskih in drugih ovir za zaposlovanje v deželah članicah EU po eni strani ter glede na vse bolj izrazite globalizacijske pritiske, ki delujejo na slovensko zaposlitveno tržišče, se kot realen problem in možnost na sistemski in individualni ravni postavlja vprašanje zaposlovanja delavk in delavcev Slovenije v drugih evropskih državah. V središču zanimanja raziskave so predvsem individualne, družinske, skupinske, znotraj sistemske situacije ter ovire in motivacije, ki lahko vplivajo na sprožanje ali zadrževanje migracij iz slovenskega zaposlitvenega okolja v zaposlitvena okolja drugih evropskih držav. Raziskava je skušala zajeti in ovrednotiti okoliščine, ki sprožajo oz. zadržujejo migracije in ki so povezane z: - generacijsko pripadnostjo posameznikov; - značilnostmi njihove socializacije; - njihovimi izobrazbenimi statusi; - njihovimi zaposlitvenimi statusi in položajem v nacionalnem zaposlitvenem tržišču; - njihovimi družinskimi statusi; - njihovimi individualnimi in družinskimi materialnimi razmerami; - njihovo vrednotno usmerjenostjo; - njihovo kulturno in jezikovno usposobljenostjo za prehod v nova zaposlitvena okolja ipd. Nadaljujte z branjem ...