V Sloveniji se na splošno potrjujejo evropska razmerja podpore parlamentarni demokraciji oziroma razmerja med deleži prebivalcev, ki zaupajo ali ne zaupajo institucijam parlamentarnih demokracij. Vendar pa, kot kažejo študije v primerljivem kontekstu evropskih držav, Slovenija po obsegu izraženega zaupanja v institucije demokratičnega sistema nasploh še zaostaja za tradicionalnimi evropskimi demokracijami. Zaupanje v institucije, katerih ocene niso zgolj situacijsko pogojene, so v največji meri odvisne od položaja v kontekstu politične kulture in tradicije dežele. Pri tem s stanjem politične kulture zlasti sovpada podpora pravnemu sistem in represivnim institucijam. Slovenija je po zaupanju v te institucije bljižje novim demokracijam posttranzicijskih družb. Pri tem ugotavljamo, da je najnižji obseg skupnega zaupanja praviloma v deželah, kjer so težave največje. V zadnjih letih Slovenija glede na politične in ekonomske značilnosti pomembneje odstopa tudi od »tranzicijskega vzorca« in se po zaupanju v ključne institucije demokratičnega sistema približuje uveljavljenim demokracijam. Nadaljujte z branjem ...