Posebna tema raziskave je bila seznanjenost in stališča ljudi do predloga nove republiške ustave. Prvi sklop vprašanj se navezuje na družbeno krizo in reformo. Zabeleženo je zaupanje v sposobnost vlade, da bo rešila krizo, stališča o potrebnosti zmanjšanja razlik v dohodkih, glede dileme zaustavljanja rasti inflacije ali nezaposlenosti. Respondentje ocenjujejo razpoloženje ljudi v času krize, kakšen bi bil najustreznejši način za reševanje problemov, in presojajo posamezne poglede, ki bi pripomogli k izhodu iz krize. Poglavje o stališčih v zvezi s spremembo slovenske ustave se začne z vprašanji o poznavanju ustave, seznanjenosti s spremembami in potrebnosti sprememb samih. V nadaljevanju je zabeležena stopnja strinjanja s posameznimi ustavnimi dopolnili, ki zadevajo rešitve v zvezi s funkcijo občin in pristojnostmi republike, seznanjenost z notranjepolitično ureditvijo v Sloveniji, volilnimi postopki in mnenje o njihovi ustreznosti, ocena potrebnosti razpisa referenduma. Nadaljevanje prinaš slovenski prevod mednarodnega vprašalnika ISSP85 Vloga države, ki se deloma ponovi tudi v ISSP96 in ISSP90 (glej tudi ADP - IDNo: ISSPSJ89) oziroma njim ustrezujoče raziskave ADP - IDNo: SJM954, zajema stališča o nalogah vlade na posameznih področjih. Anketirani ocenjujejo pomembnost posameznih vrst človekovih pravic zase osebno in ali so v Jugoslaviji dovolj varovane, ocenjujejo najpomembnejša ustavna dopolnila, ki se tičejo nedotakljivosti stanovanja, izpovedovanja vere, smrtne kazni, pravice do delovanja političnih združenj in organizacij, slovenske suverenosti. V presojo so jim dani posamezni gospodarski ukrepi, ki bi jih lahko sprejela vlada, kakšen vpliv naj bi imela država na posameznih gospodarskih področjih in za delovanje katerih socialnih področij je država po njihovo odgovorna. Posebno poglavje je namenjeno človekovim pravicam. Respondenti se opredeljujejo glede stopnje primernosti posamezne metode kaznovanja, pravice države, da prepreči objavo zaupnih dokumentov, do kakšne mere bi morale biti dovoljene posamezne protestne akcije in delovanja ter ocenjujejo upravičenost posameznih policijskih ukrepov vprimeru suma kaznivega dejanja. V sklopu vprašanj o družbenopolitičnih organizacijah so zajeta mnenja o vplivu občanov, javnosti na oblast in politiko, o vlogi SZDL, novih političnih zvezah, ocene, katera politična organizacija bo imela v prihodnosti največji pomen, mnenja glede skladnosti politike ZK z interesi večine in primerjava politiko vodstva ZK s politiko vodstva pred leti, pomen ZK in njena vlogo v preteklosti in prihodnosti družbe, ugled ZK med ljudmi. Vprašanja o mednacionalnih odnosih se začnejo s standardno lestvico etnične distance, kako tesno bi se bili pripravljeni povezovati s pripadniki posameznih jugoslovanskih narodov, mnenji o odnosih med narodi in narodnostmi na slovenskem in jugoslovanskem območju ter kakšni bodo odnosi v prihodnosti, razvrščanjem držav ali skupin držav, s katerimi naj se Slovenija v prihodnosti povezuje ter vprašanji v zvezi s slovensko suverenostjo: je slovenska politika dovolj samostojna, pravica do odcepitve, možnosti Slovenije izven okvira Jugoslavije, ocena lastnega odziva na morebitno nasilno zamenjavo slovenskega političnega vodstva. Preostala vprašanja o mednacionalnih odnosih povprašujejo po mnenju o kriznih dogodkih izven Slovenije: ocena krize na Kosovu, gladovna stavka rudarjev, sodelovanje slovenskih miličnikov in vojakov pri vzdrževanju izrednih razmer na Kosovu. Respondenti izbirajo slovenske politike, ki imajo med ljudmi največji ugled in jugoslovanskega politika, katerega ideje so nesprejemljive, ocenjujejo, kakšna zunanja politika bi bila za Jugoslavijo najprimernejša, staliošča glede uvedbe civilnega vojaškega roka, upoštevanje ugovora vesti ob podaljšanju vojaškega roka, koristnost služenja vojaškega roka v matični republiki, protiarmadno razpoloženje, možnost, da vojska prevzame oblast. Sledijo še mnenja o aktualnih dogodkih: različni načini ogrožanja slovenske suverenosti, delovanje Odbora za varstvo človekovih pravic, proces JBTZ. Demografska vprašanja vsebujejo spol, starost, zakonski stan, narodnost, velikost gospodinjstva, osnovni vir prihodkov gospodinjstva, zaposlitveni status, kvalifikacijo in položaj na delovnem mestu, izobrazbo, članstvo v družbenopolitičnih organizacijah, vernost, poklic očeta, sloj (samouvrstitev), materialni položaj (posedovanje premičnin in predmetov splošne rabe), občino, velikost naselja in tip krajevne skupnosti. Nadaljujte z branjem ...