Raziskava preučuje potek in razloge za vzpostavljanje prostovoljnega projekta COVID-19 Sledilnik, ki je nastal v času izbruha epidemije koronavirusa SARS-Cov-2 v Sloveniji in je tekom epidemije predstavljal pomemben del slovenske podatkovne infrastrukture tako za strokovno kot splošno javnost. Študija obravnava tudi interakcije, ki jih je Sledilnik vzpostavil v širšem institucionalnem okolju. Študija temelji na 14 intervjujih s člani Sledilnika in analizira potek zbiranja podatkov, nastanek skupnosti okoli Sledilnika, razpon njegovih uporabnikov, Sledilnikovo infrastrukturo in delitev dela. Organizacijo in delitev dela znotraj Sledilnika analizira preko oblik organiziranja, ki jih poznamo iz odprtokodnega gibanja ter pojmov mejnih objektov in podatkovnega kuratorstva iz področja študij znanosti in tehnologije. Zbranih je bilo 14 intervjujev, v ADP jih hranimo 12. Nadaljujte z branjem ...