Republika Slovenija je pri oblikovanju lastnega obrambnega koncepta opredelila tudi koncept oblikovanja oboroženih sil. Tako kot v vseh sodobnih državah so oborožene sile eden od elementov zagotavljanja nacionalne varnosti. Potek dogodkov pri osamosvajanju Slovenije je privedel do neposredne, empirične verifikacije učinkovistosti njenega obrambnega sistema. Intervencija Jugoslovanske Armade (JA) je zelo poudarila in ojačala obrambne mehanizme, še posebej teritorialne obrambe in policije. Pokazalo se je, da je v določenih razmerah pripravljenost teh mehanizmov za učinkovito delovanje eden pomembnejših elementov za doseganje političnih ciljev. Angažiranje slovenske teritorialne obrambe v oboroženem spopadu z JA zahteva v kontekstu omenjena področja raziskovanja posebno pozornost. Raziskovanje delovanja teritorialne obrambe med konflikti ponuja možnosti za proučevanje določenih vidikov delovanja vojaške organizacije, ki v normalnih okoliščinah ne bi bilo mogoče. Tovrstvno preučevanje bi v drugačnih okoliščinah ostalo zgolj na ravni empirično nepotrjenih hipotez in simulacije. Specifični položaj, tj. delovanje v dejanskem bojnem položaju, je neponavljiv okvir za empirično analizo delovanja vojaške organizacije. Pri tem ne gre le samo za analizo preteklega položaja, temveč tudi za ugotavljanje zakonitosti, ki so dragocena podlaga za oblikovanje in delovanje vojaške organizacije v prihodnosti. V naši raziskavi smo se torej osredotočili na proučevanje vloge človeka vojaka na ravni posameznika in vojaškega kolektiva v razmerah izvajanja oboroženega boja oz. vojne. Veliko pozornost smo namenili ravno osredotočenosti na raziskovanje nekaterih najpomembnejših kakovostnih značilnosti slovenskega vojaka. V skladu s tem smo kot predmet raziskave opredelili vedenje pripadnikov Teritorialne obrambe (TO) med oboroženimi spopadi, njihove vrednote ter njihova mnenja in stališča o varnostnih in vojaško-obrambnih vprašanjih, izoblikovana na temelju vojnih izkušenj. Pri izbiri kazalnikov smo bili posebej pozorni, saj je bil naš namen zajeti tako pozitivne kot negativne empirične izkušnje, ki bi jih morda bilo potrebno vgraditi v razvoj slovenskih oboroženih sil. Nadaljujte z branjem ...