Osrednja raziskava raziskovalnega projekta Velenje 2000 je istoimenska raziskava Velenje 2000 - Prebivalci o razvojnih problemih občine Velenje. Ta osrednja raziskava predstavlja celotni zaključeni sociološki del znotraj raziskovalnega projekta, ki pa je vseboval poleg sociološkega tudi ekonomske, gospodarske, arhitekturne, ipd. poglede na razvoj mestne občine in mesta Velenje. Celotno sociološko poročilo raziskave je sestavljeno iz petih različnih zakljuženih elaboratov, ki so ga poleg nosilca raziskave izvajali še njegovi sodelavci. Ena od nalog, katero so si zadali sociologi pri projektu, je bilo sistematizirati in sociološko konceptualizirati problematiko družbeno-prostorskega razvoja v občini Velenje. Predvsem je bilo v luči družbeno teritorialnega razvoja in planiranja zastavljeno predvsem vprašanje, kako se določen družbenoekonomski razvoj izraža v občini, v njenem prostoru, kakšne probleme sproža, itd. Nadalje pa so si zastavili tudi nalogo ugotoviti, kako specifična človekova umetno sprožena narava vpliva na razvojne procese v občini ter na obliko prostorske organizacije. S pomočjo raziskave pa naj bi našli tudi pomembne razvojno regularne mehanizme, ki opredeljujejo specifične razvojne konflikte in protislovja v razvoju. Pri raziskovanju socialnega razvoja v občini Velenje je raziskovalna skupina tendirala k temu, da prikaže soodvisnost razvojnih sprememb v državi, republiki in občini ter medsebojno prepletenost determinant ekonomskega in socialnega razvoja. Kar so vzeli v zakup in s tem izvedli raziskovanje je predvsem to, da se občina dostikrat nahaja v položaju, ko se mora zgolj sprejemati in se prilagajati nadrejenim. Zato je pomembno vprašanje - globalnih razvojnih procesov, ki se v občinskem prostoru konkretizirajo - subjektivnosti, ki vpliva na usmerjanje razvoja lokalnega prostora. Problem raziskovanja socialnega razvoja ni možno anticipirati le na ekonomski razvoj, zato so socialni razvoj merili kot socialno varnost, ki spodbuja ali zavira splošni razvoj. Hkrati pa so za indikatorje socialnega razvoja uporabili še signifikantne družbeno-prostorske dimnezije kot so prehrana, stanovanje, zdravje ter prosti čas in rekreacija. Pri upoštevanju kvalitativnih objektivnih komponent socialnega razvoja pa so upoštevali pri merjenju socialnega razvoja tudi specifičnosti velenjske občine. Na primer delež dnevnih emigrantov, delež mladih žensk glede na celotno populacijo, delež kmečkega prebivalstva, delež aktivno zaposlenih, število oseb na stavnoanje, povprečna velikost stanovanja, šolska izobrazba prebivalstva, itd. V zadnjem delu pa se bila raziskava usmerjena tudi v analizo bivalnega okolja, predvsem z vidika dolgoročnih razvojnih perspektiv in planiranja bivalne sfere, sfere dela in proizvodnje. Epistemološko gledano je bil namen relativizirati striktno delitev na sfero produkcije in reprodukcije oziroma na sfero produkcije in potrošnje. Z raziskavo je bil namen predvsem ugotoviti dejavnike razvoja industrijske oziroma kapitalistične družbe, kako pride do delitve funkcij ter kako prevzema bivalna sfera (sfera produkcije) določene produkcijske funkcije. Tako je za razvoj občine Velenje pomembne specifičen prostorski ravzoj, ki ga prepleta netipično razmerje med delovno in bivalno sfero, netipično za stopnjo industrijskega razvoja, urbanizma in postindustrializma. Zatorej je pomembno, da smo v raziskavo vključili tudi vprašanje bivanjskega prostora, saj je v velenjskem primeru očitno,da obstaja tesna povezava med delovnim in bivalnim okoljuem, ki pa je dostikrat nezdrava in v večini primerov že tudi izčrpana. Nadaljujte z branjem ...