Registracija uporabnikov in pooblaščanje odgovornih oseb

Registracija uporabnikov bo potekala prek varnostne sheme. Uredniki se lahko prijavijo s katerimkoli veljavnim kvalificiranim digitalnim potrdilom. Glavni urednik bo dodeljeval pravice. Uporabniki se delijo na glavne urednike, področne in vsebinske urednike.

Dostop na nacionalni portal

Splošni uporabniki bodo imeli dostop brez prijave, posamezni uredniki pa se bodo prijavili z enim od veljavnih kvalificiranih digitalnih potrdil. Uporabniki bodo lahko preko portala nalagali podatke in preverjali njihovo kakovost, vnašali metapodatkovne opise, generirali in prenašali povezave v katalog informacij javnega značaja, se povezovali z drugimi zbirkami ter brisali in vzdrževali podatkovne zbirke.

Odpiranje podatkov na lastni spletni strani

V primeru odpiranja podatkovnih zbirk na lastni predstavitveni ali namenski spletni strani je treba izpolniti minimalne zahteve:

• objava podatkov v vsaj enem od odprtih formatov,

• objava človeku berljivih metapodatkovnih opisov,

• razkritje metapodatkovnih opisov na nacionalnem portalu in vnos povezav do objavljenih podatkov,

• objava odprtih licenc,

• objava navodil za uporabo oziroma strukturnih metapodatkovnih opisov z imeni in obrazložitvijo vsebine posameznih stolpcev/oznak.

Priporočajo pa se tudi:

• objava podatkov v več odprtih formatih,

• objava strojno berljivih metapodatkovnih opisov, 

• sodelovanje z nacionalnim portalom in omogočanje avtomatskega privzema podatkov (harvesting).

Objava podatkov v odprtem formatu

Za objavljanje podatkovnih zbirk svetujemo, da oblikujete poddomeno ali stalni imenski prostor, kjer boste dolgoročno odpirali podatke. Spletno mesto, kjer boste odpirali podatkovne zbirke, izberite skrbno, saj bo povezava morala ostati enaka skozi daljši čas. Pri oblikovanju URI-naslovov upoštevajte:

• Odsvetujemo uporabo imen oddelkov ali sektorjev v spletnih naslovih. Pogosto se namreč dogaja, da se skrbništvo nad podatki zamenja in podatke začne vzdrževati drug organ, sektor, direktorat, ministrstvo ipd. Vsakokratna menjava spletnega naslova bi bila moteča za končnega uporabnika.

• Svetujemo, da si izdelate drevesno strukturo, ki razkrite dokumente združuje v smiselne vsebinske mape in podmape. Če npr. objavljate razpored prihodov in odhodov avtobusov sposameznih postaj, je dokument smiselno umestiti v naslednje mape (primer): /javni-prevoz/ceste/avtobusi/podatki/2016/razpored_prih_in_odh_avtobus_2016_v1.csv.

• Če objavljate podatke tudi v drugih odprtih formatih (npr. format JSON), podatkovne zbirke umestite v isto podmapo (primer): /javni-prevoz/ceste/avtobusi/podatki/2016/razpored_prih_in_odh_avtobus_2016_v1.json.

• Na istem spletnem URI-naslovu se lahko nahaja ista podatkovna zbirka v več različnih odprtih formatih, vendar morate omogočiti avtomatsko izbiro formata (contentnegotiation). Primer: /javni-prevoz/ceste/avtobusi/podatki/2016/razpored_prih_in_odh_avtobus_2016_v1.

• V primeru večjega števila objavljenih podatkovnih zbirk je priporočljivo zagotoviti grafični vmesnik (iskalnik), s katerim lahko končni uporabnik poišče in prenese podatkovno zbirko v izbranem formatu (npr. WFS za geolocirane podatke).

• Če boste za distribucijo podatkov koristili storitve zunanjih ponudnikov, npr. zaradi velikosti datotek ali visoke frekvence zahtevkov, poskrbite za ustrezne preusmeritve na končne naslove datotek.

• Poskrbite za ustrezno verzioniranje podatkovnih zbirk – če obstaja več verzij, jih ustrezno označite, nedvoumno označite tudi trenutno veljavno verzijo. Lahko oblikujete tudi posebno podmapo ali servis, ki bo končnemu uporabniku vedno zagotovil zadnjo veljavno verzijo dokumenta. Če se je z novo verzijo bistveno spremenila vsebina ali struktura podatkovne zbirke, opozorite končne uporabnike z ustreznim obvestilom ali strukturnimi metapodatki.